SLOVENSKI PAVILJON NA BENEŠKEM BIENALU 2020

projekt: razstava
leto: 2019-2020
lokacija: Slovenija in Benetke, Italija

Zadružni domovi so preživeli 70 let in vzpostavitev ter zamenjavo dveh politično-gospodarskih sistemov. Njihova gradnja, raba in zgodovina nam ponujajo priložnosti razumevanja, kako lahko vzpostavimo notranje javne prostore kot družbeno infrastrukturo, ki bo krepila združevanje, sporazumevanje in opolnomočenje.

Aktualnost teme: naraščajoče poblagovljenje javnih prostorov in omejen dostop do le-teh zahteva vzpostavitev novega družbenega dogovora o obsegu, pogojih in rabi notranjih javnih prostorov ter zagotavljanju dostopnosti javnih programov. Hkratna suburbanizacija in manjšanje vloge države pri zagotavljanju javnih programov pomeni slabšo dostopnost do javni storitev in programov v krajih, ki niso središčini (kot na primer večja mesta) ali pa so izgubili svojo gospodarsko vlogo. Notranji javni prostori so lahko tisti, kjer se takšne dejavnosti ohranijo ali vzpostavijo.

Tema bienala ‘Kako bomo živeli skupaj?” je zajeta v predlogu z iskanjem odgovora na vprašanje, kako ohraniti ali ponovno vzpostaviti široko mrežo notranjih javnih prostorov, ki bodo porajali nove oblike in pogoje združevanja ter delovanja.

Zadružni domovi

Po koncu 2. svetovne vojne se je z namenom preoblikovanja družbenih odnosov, podeželja in gospodarstva načrtovala mreža 523 zadružnih domov. Več kot 100 domov je bilo postavljenih na zelo različnih lokacijah – od vasic do mest, različnih velikosti, raznoterih oblik in s pomembnim vložkom uporabnikov/ic. Pogosto so bili zgrajeni s prostovoljnim in udarniškim delom. V smislu »od ljudi za ljudi« so zadružni domovi postali tako prostorska kot družbena vaška in četrtna središča. Vključevali so upravljavsko, gospodarsko, kulturno in prostočasno delovanje. Pred njimi je nastal tudi odprt javni prostor naselja, s čimer so predstavljali prostor identifikacije ter usrediščenja skupnosti.
Zlasti slednja vloga zadružnih domov je imela z novim političnim in gospodarskim sistemom socializma pomembno nalogo pri oblikovanju družbenih odnosov, ki so predvidevali tako družbeno kot gospodarsko opolnomočenje posameznikov/ic in razvoj celotnega ozemlja Slovenije.
Po 70 letih so zadružni domovi, v svoji zadržani, a obenem prepoznavni podobi, še vedno v uporabi, pogosto še vedno stojijo na pomembni lokaciji v središču naselij, čeprav se je njihova raba in predvsem namen spremenila. Vsak ima svojo zgodbo, vendar vsi danes pogosto prevzemajo vlogo ravno javnih prostorov, ki jih primanjkuje ali pa so nedostopni – to so prostori društev, neformalnih združenj, pevskih zborov in drugih skupin.
Raziskovanje spreminjajoče vloge in razvoja mreže zadružnih domov tekom 70 let je priložnost spoznati in oblikovati možnosti za razvoj novih notranjih javnih prostorov v razmerah, ko je zapostavljena odprta in nekomercialna raba prostora ter ko razpršena gradnja šibi možnosti javnega življenja.


Avtorska ekipa:
Blaž Babnik Romaniuk, mag.inž.arh., univ.dipl.um.zgod.
Rastko Pečar, mag.inž.arh.
dr. Martina Malešič, univ.dipl.um.zgod.
dr. Asta Vrečko, univ.dipl.um.zgod.

Komisar:
Matevž Čelik Vidmar, univ.dipl.inž.arh., direktor Muzeja za arhitekturo in oblikovanje

2019-11-19T16:26:39+00:00